Navpični gozd

Ob koncu 20. stoletja se je uporaba zelenja pri visokih gradnjah razširila s streh še na fasade. Model za zelene, trajnostno oblikovane stanovanjske zgradbe sta pred leti postali stolpnici v Milanu, poimenovani »Navpični gozd«.

Navpični gozd

Zelene strehe in fasade niso novotarija 20. ali 21. stoletja. Antični teksti govorijo, da je babilonski vladar Nebukadnezar II. že pred 2.600 leti dal zgraditi eno od sedmih čudes sveta, terasaste viseče vrtove, opremljene s sistemom namakanja. Danes lahko vrtove srečamo na vrhu številnih, tudi več deset nadstropij visokih stolpnic. Poleg dekorativnega vidika in arhitekturne zanimivosti so te zelene površine tudi potencialen alternativni vir pridobivanja hrane in začimb, naravna klimatska naprava, umetni življenjski prostor za domače živali ali odličen prostor za rekreacijo.
Ob koncu 20. stoletja se je uporaba zelenja v arhitekturne namene pri visokih gradnjah razširila s streh še na fasade. Takrat so se novim trendom pridružili tudi arhitekti pri nas. V ljubljanskih Kosezah so leta 1974 dokončali prvo fazo in leta 1981 drugo fazo gradnje sodobnega naselja štirinadstropnih terasastih blokov z obilico zelenja na vseh terasah.
Stolpnici v centru Milana, v okrožju Porta Nuova ob robu mestne četrti Isola, sta visoki 110 in 76 metrov imata skupno 8.900 kvadratnih metrov teras, zasajenih z drevjem in grmičevjem. Na obe zgradbi so posadili skupaj 900 dreves in več kot 20.000 drugih rastlin v širokem razponu od grmičevja do cvetlic.

Več v reviji Gradbenik