 |
|
|
|
|
|
Gradbenik julij-avgust 2008 |
8 Barva v opremi prostorov
10 Paroprepustnost zidnih premazov
14 Dekorativne obloge
16 Pot do uspeha: Darinka Rakovec, direktorica EDC Kranj
19 Pregled trga: barve in premazi za zidove in beton
26 Sanacija betonskih površin
28 Kovinski stropi in fasadne obloge
30 Ozelenjene strehe
33 GI ZRMK: Obnova in zamenjava oken ter stavbna dediščina
38 Gradbena fizika toplotne izolacije v kontaktni fasadi
42 Vplivi okolja na lesene fasade
45 Projektno izobraževanje arhitektov na temo pasivna hiša
46 Najdaljši čezmorski most
47 Osebno-tovorna dvigala
48 Nove poti pri odvodnjavanju padavinskih voda
51 Hlajenje svežega betona v poletnem obdobju
55 Gradbeništvo: še vedno visoka rast
56 Različne izvedbe toplotnih črpalk zrak-voda za ogrevanje in hlajenje
58 Ročni laserski razdaljemeri
62 IZS: Podzakonski akti po ZGO-1B
64 Certifikati o skladnosti, ki jih izdaja ZAG
66 Gradbena borza
|
Paroprepustnost zidnih premazov
|
 |
Površine zidov in stropov prekrivamo s premaznimi sredstvi z namenom, da jih zaščitimo pred mehanskimi poškodbami in škodljivimi fizikalno kemijskimi vplivi okolja, kot so npr. vlaga, temperaturne spremembe, UV svetloba, obenem pa zagotovimo tudi želene dekorativne lastnosti. Tako lahko znatno podaljšamo trajnost in estetiko zidov. Vse to pa lahko zagotovimo le, če izberemo kakovostno premazno sredstvo, z ustreznimi, načrtovanimi lastnostmi in jo tudi pravilno nanesemo. Ena od bistvenih lastnosti, ki ima zelo pomembno vlogo pri učinkoviti in trajni zaščiti površin zidov, je tudi prepustnost premazov za vodno paro. Pri prepustnosti premazov najpogosteje navajamo dve vrednosti: hitrost prehajanja vodne pare in relativno difuzijsko upornost vodni pari. |
Vplivi okolja na lesene fasade
|
 |
V zadnjih letih, ko postajajo pri izbiri gradiv čedalje pomembnejša ekološka merila, les spet pridobiva veljavo. Les je naravno organsko gradivo, ki je zelo obstojno. Ob poznavanju in upoštevanju njegovih lastnosti je primerno tudi kot izredno obstojna fasadna obloga. Les je v zunanjem okolju izpostavljen številnim vplivom, ki obremenjujejo njegovo površino in strukturo ter zmanjšujejo odpornost na škodljivce. Pri uporabi lesa na fasadi moramo te zunanje vplive poznati in jih vključiti v sistemsko zaščito. Najobstojnejši je les na čistem suhem zraku in v vodi, kjer je zaščiten pred napadom glivic in mikroorganizmov. V takih idealnih razmerah traja tako rekoč neomejeno dolgo, najhitreje pa propade, če se izmenično moči in suši. |
Hlajenje svežega betona v poletnem obdobju
|
 |
Vremenski pogoji v poletnih mesecih, ko zunanje temperature v daljšem časovnem obdobju presegajo 30 °C, predstavljajo ekstremne pogoje za izvajanje betonerskih del. V takšnih pogojih je potrebno za doseganje ustrezne kakovosti vgrajenega betona izvajati primerne ukrepe, ki se začnejo že pred samim betoniranjem in trajajo vse do prekinitve nege betona nekaj dni po betoniranju. Med temi ukrepi je zagotavljanje ustrezne temperature svežega betona ob vgradnji eden najpomembnejših. Možnosti, ki jih imamo pri hlajenju betona na betonarni, so: hlajenje osnovnih materialov, hlajenje »celotne« betonarne ali njenih delov, hlajenje svežega betona v transportnih sredstvih s toplotnimi izmenjevalci ali direktno s tehnološkim plinom. |
Darinka Rakovec, direktorica EDC Kranj
|
 |
Darinka Rakovec je diplomirala na pedagoški akademiji v Ljubljani iz fizike in svojo bogato poklicno pot začela na Poklicni šoli Kranj, kjer je poučevala fiziko in matematiko. Šola je pod njenim vodstvom prerasla v Srednjo gradbeno šolo Kranj, vodila pa jo je cela tri mandatna obdobja. Kasneje je ustanovila zasebno gradbeno šolo Edukacijski center Kranj (EDC Kranj), prvo v takšno Sloveniji, tej pa je v dvanajstih letih uspešnega delovanja uspelo pridobiti tisto, kar je zanjo najpomembnejše - zaupanje gospodarstva. Danes na šolanje v EDC Kranj svoje zaposlene pošilja čez 140 večjih in manjših podjetij. Maja letos je EDC Kranj poslal vlogo za akreditacijo visokošolskega študija gradbeništva na Urad za visoko šolstvo. |
|
|
|
|
arhiv