Gradnja pasivne hiše – 3. del: toplotni ovoj

V novembrski številki revije nadaljujemo s predstavijo gradnje pasivne hiše, ki jo v Rožni dolini v Ljubljani gradi prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V tokratnem prispevku je predstavljena izvedba toplotnega ovoja stavbe.

Gradnja pasivne hiše – 3. del: toplotni ovoj

Hiša ima zelo specifično lokacijo, vhod na parcelo je na jugovzhodni strani, na jugozahodni in zahodni strani sončno obsevanje omejujejo sosednje stavbe. Vhod v stavbo je tako na južni fasadi, kar ni običajna praksa.
Hiša ima 193 kvadratnih metrov ogrevane površine v dveh etažah. S širšo stranico je orientirana proti jugu, kjer so večje zastekljene površine. Na rabo energije za ogrevanje bistveno vpliva sestava toplotnega ovoja po celotnem obodu stavbe.
Zunanja stena pasivne hiše je sestavljena iz treh ravnin: osrednja nosilna iz smrekovih stebričev in nosilcev debeline 16 cm in vmesno toplotno izolacijo iz kamene volne, na zunanji strani je 14 cm fasadne toplotne izolacije iz kamene volne, na notranji strani je instalacijska ravnina z dodatnimi 6 cm steklene volne. Debelina zunanjih sten znaša 40,6 cm.
Strešna konstrukcija je iz žebljanih nosilcev. Toplotno izolacijski ovoj proti strehi predstavlja strop nad nadstropjem, v katerem je 50 cm steklene volne. Tla proti terenu so toplotno zaščitena s Seismic toplotno blazino. Pod temeljno ploščo je 24 cm toplotne izolacije XPS.
Hiša ima previs, ki je toplotno izoliran s kameno volno in XPS debeline 50 cm in teraso nad ogrevanim delom s toplotno izolacijo iz kamene volne in EPS debeline 51,3 cm.

Več v tiskanih izdajah revije Gradbenik