Praktični ukrep za zmanjšanje radona v obstoječih objektih

Ocena tveganja z analizo zemljine, premišljena izbira materialov in ustrezna konstrukcijska in arhitekturna zasnova stavbe so temeljna vodila za preprečevanje povečanja radona v novih stavbah.
 Poleg osnovnih ukrepov za novogradnje, kot so uporaba kakovostnega betona za temeljno ploščo (XC2 ali boljše) pravilno izvedena hidroizolacija, tesnjenje vseh cevnih sistemov in jaškov, povezanih s stavbo in zrakotesno ločevanje kletnih prostorov od stanovanjskih, se lahko izvede tudi odzračevanje zemljine pod ploščo prve etaže in/ali nadzirano prisilno prezračevanje.

Ukrepi v obstoječih stavbah
 V obstoječih stavbah, v katerih nas skrbi obremenjenost z radonom, upoštevamo naslednja vodila:
• izmerimo koncentracije (variacije na dnevnem in letnem nivoju),
• zagotovimo prezračevanje,
• ugotovimo vir (zemljina, voda, gradbeni materiali),
• tesnimo talne konstrukcije ter
 • vgradimo ustrezen sistem za odvajanje radona.

Najučinkovitejša rešitev – rešitev za odvajanje radona izpod objekta pri obstoječih objektih ni vedno enostavna ali finančno sprejemljiva, prezračevanje prostora pa le kratkotrajno (čeprav učinkovito) zniža raven radona, zato ne more predstavljati glavne in trajne rešitve. Prav tako ne pride vedno v poštev sprememba namembnosti bivalnih prostorov v prostore, v katerih se zadržujemo le kratkotrajno. Kljub temu, da ni vedno lahko ugotoviti izvorov sevanja in je tesnjenje talne konstrukcije eden zadnjih ukrepov, ki se jih poslužujemo za blaženje prisotnosti radona, je v obstoječih objektih ena najpogostejših rešitev.

Ločevanje bivalnih prostorov s tesnjenjem
 Če se le da, naj bodo kletni prostori z zemeljskimi tlemi ločeni od bivalnih delov zgradb, dostopni le z zunanje strani objekta, saj se po notranjih stopniščih kontaminiran zrak zelo hitro dviguje v zgornje etaže. Prednost take izvedbe je tudi zmanjšanje toplotnih izgub.

Prehod radona v stavbi je odvisen tudi od arhitekturne zasnove.

Klet, zračni prostor ali teren pod pritličjem pa ločimo od bivalnih prostorov tudi z ustreznim tesnjenjem: vgradimo samo-zapirajoča, zrakotesna vrata med kletjo in uporabnimi prostori, strokovno zatesnimo vse odprtine (za vodovod, kanalizacijo, elektriko, ogrevanje) v stropu nad kletjo, zatesnimo vse pokrove instalacijskih jaškov, jaške za dvigala, za perilo, za geosonde ipd, ki predstavljajo točke vstopa radona v objekt.
 Uporabljati moramo kakovostne in trajne materiale, izvedba pa mora biti strokovna in brez napak. Tudi v manjših stanovanjskih objektih je smiselno vse take detajle primerno označiti, da nevede ne bi prišlo do poškodbe. Po vsakem odpiranju tako zatesnjenega jaška je potrebno tesnilo ponovno pravilno namestiti.

Tesnjenje radonske bariere na stiku z zidovi se izvaja s sistemskimi tesnilnimi materiali.

Kadar talna konstrukcija ni zrakotesna, se lahko izvede tesnjenje po celi površini tal. Za tako izvedbo se uporabljajo materiali, ki so namenjeni tesnjenju pred radonom, na primer posebne vrste hidroizolacije ali zrakotesne folije, odporne na prodor radona (t.i. radonsperre). V obstoječih zgradbah je zaradi manjšega posega bolj gospodarna uporaba radonskih barier v obliki folije, kakršna je Sisalex Radonsperre 871 proizvajalca Ampack AG iz Švice. Glede na to, da je Švica z radonom močno obremenjena, imajo ustrezno razvite zaščitne ukrepe in tudi visoko kakovostne materiale, ki se uporabljajo v ta namen.

Uporaba tesnilne folije Sisalex 871
 Radon tesno folijo Sisalex 871 lahko namestimo na zunanji ali notranji strani objekta. Ker govorimo o obstoječih objektih, bomo pojasnili uporabo na notranji strani. Tesnilno prepreko za radon uporabimo na tleh in stenah, ki mejijo na teren.

Priprava podlage
 Podlaga za tesnilno folijo Sisalex 871 mora bi čim bolj gladka. Primeren je izravnan in očiščen estrih, keramične ali kamnite ploščice. Po odstranjevanju starih tlakov moramo podlago izravnati, prav tako je potrebno mesta, na katerih bo folija ob robovih zaključena, očistiti vseh nesprijetih delcev.

Tesnjenje stikov
 Pri polaganju tesnilne folije se tesni stike med posameznimi pasovi folije, zaključne stike in vse preboje. Za tesnjenje se uporabljajo posebni sistemski butilni trakovi, ki imajo dober oprijem tako na gladke kot tudi na hrapave podlage, kot so zidaki, omet, beton ali les, obenem pa so taki trakovi elastični in omogočajo pomike konstrukcije, ne da bi se odlepili.

Za tesnjenje prebojev cevi ali kablov se uporabljajo posebne tesnilne manšete, ki omogočajo fleksibilnost, ne da bi bilo okrnjeno tesnjenje. 

Zaščita folije pred poškodbami
 Kljub temu, da je Sisalex 871 izredno robusten material, je potrebno paziti, da se folije ne poškoduje, kar pri vgrajevanju zahteva večjo pazljivost in prilagojeno opremo. Po namestitvi radonsko prepreko zaščitimo z zaščitnim slojem iz tanjšega izolacijskega materiala in talno oblogo ali pa z izdelavo novega estriha. Za armiranje estriha ne smemo uporabiti kratkih jeklenih vlaken.
 Zahtevnost izvedbe zahteva izobražene in usposobljene izvajalce, saj se le tako lahko pričakuje ustrezen rezultat, ki je merljiv šele po končani izvedbi. Vsekakor je smiselno izbrati podjetje, ki je specializirano za tovrstna dela.

Izkušnje z uporabo radonske folije
 V Sloveniji se folija Sisalex 871 uporablja že več kot 15 let. Kljub temu, da je bilo s tem izdelkom uspešno saniranih že več objektov, med drugim poslovni prostori v Ljubljani (izvajalec sanacijskih del DOMEKO inženiring d.o.o., začetna meritev 1300 Bq, končna meritev po sanaciji 46 Bq/m³) in veliko stanovanjskih objektov, je uporaba radonskih barier manj poznana, pa tudi interesa za tovrstne sanacije je bilo manj. Glede na to, da je zmanjšanje kontaminacije z radonom tudi del ukrepov za zmanjšanje rabe energije, ki jih subvencionira Ekosklad, lahko pričakujemo, da bo več zanimanja tudi za tovrstne rešitve, ki skupaj z ostalimi ukrepi lahko uspešno prispevajo k bolj zdravemu bivalnemu in delovnemu okolju.