Zelena – z zemljo in rastlinjem prekrita streha

Zelene strehe okolju prijazne in zdrave. V mestih, kjer zelenih površin ni nikoli preveč, so še posebej zaželene.

Živa Deu: Zelena – z zemljo in rastlinjem prekrita streha
Načrtovanje zelenih streh kot dela naravnega okolja, v katerem se dviguje kakovost bivanja, postaja izziv za gradbenike, gradbene fizike, biologe, arhitekte in krajinske arhitekte. Zelene strehe sredi pohorskih gozdov k varstvu okolja prispevajo z vzpostavljanjem primerne klime v prostorih bivanja. Vir: arhiv avtorice

Med naloge, s katerimi bi izboljšali mestno bivalno okolje in bi prebivalcem mest omogočili vsakodneven stik z naravo, sodi tudi načrtno ozelenjevanje. K zasajanju dreves, urejevanju več parkov, drevoredov in zelenic na ulicah in cestah in k oblikovanju zelenih oaz za življenje ptic in drugih divjih živalic, sodi tudi ozelenjevanje raznovrstnih betonskih teras in streh.
Veliko zelenja v zgoščenih in velikih naselbinah namreč pripomore k zmanjšanju številnih negativnih učinkov sodobnega, okolju nič kaj prizanesljivega razvoja. Zelenje v mestnih namreč poskrbi, da padavinska voda počasneje izhlapeva, da se poveča vlažnost zraka, da se znižajo visoke temperature v poletnih mesecih, da se izboljša s strupenimi plini nasičen zrak, da se ublaži hrup, to pa so poleg psihičnega ugodja tudi dejavniki, ki zagotovo pripomorejo k izboljšanju zdravja in počutja prebivalcev.
Ne samo v Skandinaviji, tudi drugod po Evropi so bile pred industrijsko revolucijo, v času, ko je človek še živel povezano z naravo in je še ni težko ozdravljivo ranil, poznane z rušo - zemljo in rastlinjem - pokrite strehe. Ne samo, da so tako oblikovane strehe vplivale na ugodno klimo v notranjih prostorih, ampak so pri hišah iz lesa, ki so tedaj prevladovale, predstavljale tudi odlično zaščito pred stalno prisotno nevarnostjo rdečega petelina. Tudi v Nemčiji, ki je danes zibka sodobnih zelenih streh, so kmetje nekoč zaradi zaščite pred požari in tudi zaradi ustvarjanja prijetne klime v prostorih pod strešnim krovom strehe pokrivali z zemljo in rastlinjem.
 Streha je sestavljena iz nosilne konstrukcije (ostrešja) in končnega sloja (krova). Končni sloj oblikuje kritina in konstrukcija, ki kritino nosi. Pri zelenih strehah je krov - končni sloj poseben izolacijski sestav s plastjo zemlje in vanje posajenimi rastlinami. Čeprav z zasajeno plastjo zemlje lahko pokrijemo ostrešja, izdelana iz različnih gradiv (les, beton, kovina), je pri uporabi zelenega krova najbolj razširjena uporaba betona oziroma je v sestavi zelene strehe ostrešje izdelano iz armiranega betona. Tudi zato, ker je armiranobetonska plošča najlažje modelirana v veliko število različno oblikovanih streh, od jasno vidne do nevidne ločnice med streho in stavbnim ovojem. Tako so po obliki zelene strehe lahko ravne, lahko so oblikovane iz ene ravne ali so sestavljena iz več ravnih strešin v naklonu, lahko so ločne, valovite ali so, kot plod ustvarjalnega užitka arhitekta, kako drugače likovno domišljene.

Več v reviji Gradbenik 1-2 2024

Fotogalerija