Grafiti in umetnost

Ko govorimo o grafitih kot o zvrsti ulične umetnosti, se moramo najprej vprašati, zakaj nekdo sploh ustvari grafit. Ali še bolje, kaj sploh je umetnost in kako ločiti med čečkarijo vandalov in resnično umetnino. Težka vprašanja, zlasti, če vzamemo v obzir, da preproste risbe in pozneje napisi spremljajo človeštvo že skozi vso zgodovino, od prvih jamskih zavetišč naprej.
Ulična umetnost je širok pojem. Bistveno zanjo je, da nastaja na javnem prostoru. Namenjena je torej najširšemu občinstvu. V to zvrst umetnosti lahko upravičeno uvrstimo že prva znana ohranjena umetniška dela človeka. Ocenjujejo, da so prvi petroglifi nastali pred 40.000 – 50.000 leti v zahodni Avstraliji (Murujuga). V Evropi so najbolj znana poznejša dela sodobnega človeka iz jame Altamira na severu Španije, nastala v obdobju pred 14.000 – 36.000 leti.
Ljudje so se že od nekdaj želeli izraziti tudi na vizualen način. Z izumom pršilk z barvo in pričetkom serijske proizvodnje v preteklem stoletju je postal tak način izražanja široko dostopen. Seveda so že kmalu pričeli vzporedno razvijati tudi načine in tehnologije za preprečevanje in odstranjevanje grafitov. Pogosto celo iste firme, ki izdelujejo barve.
Zlasti v poslovnih središčih mest grafite pogosto obravnavajo kot moteč vandalizem. Obenem z vse pogostejšim pojavljanjem mestne oblasti namenjajo vse več sredstev tudi za odstranjevanje vseh vrst motečih napisov. Vzporedno s tem so pričeli določati točke ali območja, kjer tovrstno aktivnost dovoljujejo.
Ponekod po svetu pa so videli v grafitih in poslikanih muralih priložnost za privabljanje turistov. V južnem delu Londona so občani četrti Dulwich na svojih ulicah dovolili umetniške poslikave, ki danes privabljajo številne obiskovalce. Podobno je v kraju Orgosolo na Sardiniji, Italija.
 Mnogi ulični umetniki so v komercializaciji svojega dela poiskali možnost za preživljanje. Številnim je tudi uspelo. V Sloveniji je tak primer ilustrator Maksim Azarkevič - Azram. Prav zdaj lahko njegovo delo občudujemo v osrednjem hodniku ljubljanskega BTC Cityja. Tudi akademski slikar Žiga Hriberšek se ukvarja s poslikavo stavb. Konec maja 2025 je v Preboldu poslikal dve zgradbi, ena je dolga skoraj 30 metrov.

Več v reviji Gradbenik september 2025