Muzej Lah: od zasnove do izvedbe

Njihov prvi projekt v Sloveniji zaznamujejo povezani stavbni volumni, ki sledijo pobočju pod Blejskim gradom in se prilagajajo prostorskim ter svetlobnim zahtevam posameznih umetniških del.
Prav preplet značilnosti lokacije in potreb zbirke je določil tudi zahtevnost načrtovanja in izvedbe. Razgibana geometrija, raznolika osvetlitev galerij in posebej razviti stavbni elementi so zahtevali tesno sodelovanje avtorskega biroja, lokalne projektantske ekipe Elea iC, naročnika in izvajalcev. Arhitekturna zamisel se je v izvedbene rešitve postopoma prenašala s pomočjo 3D BIM-modela, preverjanja materialov na vzorcih ter izdelave vzorčnega segmenta stavbe v merilu 1 : 1.

Vizualizacija: © David Chipperfield Architects

Izvedba se je začela z vzorci
Ključni arhitekturni elementi Muzeja Lah so bili preverjeni, še preden se je začela gradnja. Projektantska ekipa je skupaj z izbranimi izvajalci izdelala vzorce površin in posameznih elementov ter ocenjevala njihov videz, izvedljivost in medsebojno skladnost. V zgodnji fazi del je bil na gradbišču postavljen tudi poskusni del objekta v merilu 1 : 1. Na njem so se določili detajli vgradnje, ki jih zgolj z načrti in manjšimi vzorci ne bi bilo mogoče dovolj zanesljivo opredeliti.
Takšen način dela je bil nujen, ker je bila vrsta rešitev razvita posebej za ta objekt. Strešno krajino sestavljajo izrazito členjene poševne strehe s projektno zasnovanimi strešniki, zunanjost pa povezuje štokana betonska fasada. Pri obeh je morala tehnična izvedba slediti zelo natančno določeni arhitekturni podobi. Pomembna je bila tudi ponovljivost obdelave, saj bi se razlike med posameznimi elementi na velikih enotnih površinah hitro pokazale. Sodelovanje z izvajalci že med projektiranjem je omogočilo, da so se vprašanja izdelave, obdelave in montaže reševala pred izvedbo večjih količin elementov.
V slovenski projektantski praksi zgodnje vključevanje izvajalcev ni pogosto, za biro David Chipperfield Architects pa je ustaljen del razvoja tehnološko zahtevnih stavb. Pri blejskem projektu se je takšen pristop pokazal kot posebej pomemben: mnogi detajli niso imeli neposredne primerjave s standardnimi rešitvami, zato je bil njihov razvoj skupen proces projektantov, izdelovalcev in izvajalcev.

Skupni model za zahtevno geometrijo
Elea iC se je projektu kot lokalni partner pridružila jeseni 2019, še v idejni fazi, ter sodelovala skozi nadaljnje faze načrtovanja in izvedbe. Predlagane spremembe so se obravnavale zaporedno: najprej jih je strokovno preverila Elea iC, zatem avtorski biro David Chipperfield Architects, nazadnje pa naročnik. Takšen postopek je omogočal sledljivost odločitev in hkrati preprečeval, da bi nujne izvedbene prilagoditve postopoma spremenile temeljne značilnosti projekta.
Osrednje koordinacijsko orodje je bil 3D BIM-model. Muzej sestavlja več povezanih volumnov, ki so deloma vpeti v pobočje pod Blejskim gradom. Njihova geometrija sledi naklonu terena, poševne strešine pa v notranjost usmerjajo enakomerno severno svetlobo. Pri takšni zasnovi je bilo treba na skupni prostorski osnovi uskladiti konstrukcijo, stavbni ovoj, instalacije, opremo in svetlobne elemente.
BIM-model ni bil pomemben le za odkrivanje prostorskih neskladij. Mednarodni avtorski biro in lokalna projektantska ekipa sta z njim lažje preverjala, kako posamezen tehnični poseg vpliva na arhitekturno celoto. Model je omogočal tudi jasnejšo izmenjavo informacij med različnimi strokami in zmanjšal možnost, da bi se neusklajenosti pokazale šele na gradbišču. V galerijah morajo biti instalacije in drugi tehnični elementi vključeni brez vizualnih motenj, zato so bili stiki med sistemi in zaključnimi obdelavami načrtovani z veliko natančnostjo.

Različni prostori pod enotnim ovojem
Zahteve umetniških del so neposredno vplivale na velikost, višino in osvetlitev posameznih galerij. Zgornji razstavni prostori prejemajo filtrirano naravno svetlobo ter se prek velikega panoramskega okna in terase odpirajo proti okolici. Spodnje galerije so bolj zaprte in pretežno umetno osvetljene. Izstopa visoka, od zgoraj osvetljena dvorana za dela Anselma Kieferja.
Različni prostorski pogoji so združeni v enotno stavbno kompozicijo. Pokrito vhodno dvorišče povezuje muzej, trgovino in restavracijo, vhodna galerija pa se nadaljuje proti vrtu s skulpturami. Prehodi med posameznimi deli so zasnovani kot del zaporedja razstavnih in spremljevalnih prostorov, ne le kot komunikacijske poti. Čeprav je stavba načrtovana za znano zbirko, mora razstavna zasnova dopuščati tudi njeno prihodnje spreminjanje. Za projektante je to pomenilo usklajevanje zelo konkretnih pogojev sedanje postavitve z dovolj prilagodljivimi rešitvami za nadaljnjo uporabo.
K celovitosti zunanjosti pomembno prispeva izbor materialov. V fasadnem betonu in notranjih teraco tlakih je uporabljen agregat iz reke Save, za zunanje površine in stopnišča pa kamen iz bližnjega kamnoloma. Lokalni materiali niso bili izbrani le zaradi izvora, temveč zaradi njihove barve, strukture in odziva na predvideno obdelavo. Končni rezultat je zato nastajal z zaporednim vzorčenjem in potrjevanjem.

Spremembe med gradnjo
Večletna gradnja je pokazala, da tudi podrobno razvit projekt ne more predvideti vseh sprememb na trgu materialov in pri proizvodnih postopkih. Med izvedbo je bil na primer umaknjen iz proizvodnje material, predviden za razpršitev naravne in umetne svetlobe v glavni galeriji. Prvotno zamišljene črnjene obdelave nosilnih stebrov iz nerjavečega jekla ni bilo mogoče izvesti, pri tankoslojnem teraco tlaku pa ni bila več dosegljiva mineralna surovina, pomembna za zahtevano kakovost.
V vseh treh primerih ni zadoščala preprosta zamenjava izdelka. Nova rešitev je morala izpolnjevati tehnične zahteve in se po videzu ter načinu vgradnje vključiti v celotno zasnovo. Zato so bile možnosti ponovno primerjane, vzorčene in potrjene po dogovorjenem postopku. Izzivi na gradbišču so tako večkrat odprli že obravnavana vprašanja, vendar niso povzročili odmika od osnovne arhitekturne ideje.
Načrtovanje in več kot štiri leta trajajoča izvedba sta povezala mednarodne izkušnje avtorskega biroja z znanjem lokalnih projektantov, izvajalcev in obrtnikov. Zanimanje za nastajanje stavbe so potrjevali tudi vodeni ogledi gradbišča za arhitekte in druge obiskovalce. Stavba je konec leta 2025 pridobila uporabno dovoljenje.

Njena izvedba kaže, da sta pri objektih z veliko unikatnimi elementi za kakovosten rezultat odločilna zgodnja tehnična preveritev in neprekinjeno sodelovanje vseh udeležencev od idejne zasnove do dokončanja.

Projektant: ELEA iC d.o.o.
Avtor: David Chipperfield Architects
Naročnik: Muzej Lah d.o.o.

Besedilo: Špela Štern, Andreja Štrukelj Sinčič, Eleia iC d.o.o.