Rimske ceste - po mnogih se vozimo še danes

Stari Rimljani so nekoč vladali celotnemu Sredozemlju. Nanje smo lahko ponosni tudi gradbinci. Izumili so beton, ki je bil primeren celo za dela v morski vodi, in zgradili objekte, ki stojijo že več kot 2.000 let.
Največji ozemeljski obseg, približno 5 milijonov kvadratnih kilometrov (to je več kot 246 površin Slovenije), so Rimljani dosegli v začetku 2. stoletja pod cesarjem Trajanom. Do takrat so zgradili gigantsko cestno omrežje, ki so ga pozneje večinoma le še vzdrževali. V 3. stoletju je cesar Avrelijan okrog Rima zgradil nov zid z 18 velikimi mestnimi vrati, do katerih je vodilo prav toliko cest. Do takrat je že tisoč let veljal rek: »Vse poti vodijo v Rim.«
Prve zakone o gradnji in standardizaciji gradnje so uvedli že kmalu po preoblikovanju v republiko. Zakon »Duodecim Tabulae« iz leta 450 pr. n. št. je določal širino ceste, način tlakovanja in zemljiško služnost. Da bi zagotovili izvajanje zakona, je gradnjo v svoje roke prevzela vojska, ki je ustanovila inženirske enote. Prve javne tlakovane ceste so služile hitrim premikom vojske, zato jih je financirala država.
Zakon je dal gradnji cest popolno prednost pred zasebno lastnino. To je pomenilo tudi razlastitev brez odkupa zemljišča. Ugovorov ni bilo veliko. Mnogi veleposestniki so celo dodatno financirali gradnjo preko svojega zemljišča, saj jim je cesta povečala vrednost parcele in olajšala prevoze pridelkov. Gradnja je bila kakovostna, materiali trajni in obremenitve majhne. Nekatere od teh cest so uporabne celo danes, po 2.000 letih.
 Zlasti v prvih obdobjih so gradili ceste brez ovinkov. V ravninah so gradili popolnoma ravne odseke, dolge tudi več deset kilometrov. Tam so bili največji vzponi med 10 odstotkov in 12 odstotkov. V hribovitem svetu so vzponi dosegli tudi 15 odstotkov ali celo 20 odstotkov, kar ni bilo primerno za transport z vozovi. Pozneje so zato gradili položnejše ceste. Manjše vzpetine so v celoti odstranili, večje skalnate vzpetine so prekopali s predori ali useki. Čez reke in močvirja so gradili nasipe in mostove.

Več v reviji Gradbenik april 20226