Toplotni mostovi – že oguljena tema? Ne čisto.

Trendi nizkoenergijske gradnje in najnovejše smernice varovanja okolja nas usmerjajo, da moramo stavbo načrtovati s precej velikimi količinami toplotne izolacije. Obenem pa moramo z veliko zrakotesnostjo stavbe preprečiti tudi vse nekontrolirane izgube toplega zraka. Največja napaka, ki jo kot projektant lahko naredimo je, da nismo pozorni na zelo izrazite toplotne mostove, ki lahko nastanejo pri tem.

Toplotni mostovi

Zakaj je to največja napaka?

Toplotni mostovi pri zelo toplotno izolirani in zrakotesni stavbi predstavljajo izrazit ponor (izgubo) energije. Na stenah, strehi ali tleh je faktor toplotne prehodnosti izrazito majhen, recimo nizkoenergijske hiše imajo U=0,15 W/m²K, medtem ko imamo na točkah nepravilno izvedenega križanja U≈2 W/m2K, kar je veliko več. Tako torej ustvarimo izrazit toplotni most. V nekaj letih lahko na območju ustvarjenega toplotnega mosta pričakujemo nastanek plesni in pospešeno propadanje materialov, da o ogrožanju zdravja sploh ne govorimo.

»Novo« problematično križanje

Trenutno se kot najbolj problematično kaže ravno križanje tal na terenu in zunanje stene. Zakaj? To je predel, kjer se projektanti pogosto odločijo, da prekinejo zunanjo fasadno toplotno izolacijo in jo nadaljujejo na notranji strani tal pod cementnim estrihom. Posledično nastane območje, kjer je toplotna izolacija prekinjena. Dejstvo, da se tla stavbe nahajajo na terenu, prav nič ne omili situacije. Vse skupaj se nahaja zelo na površju, kjer prvič temperature niso tako konstantne kot v globini zemlje, drugič ΔT (Tnotranji – Tzunanji) je zelo velik – velik toplotni tok.

Močan toplotni tok pomeni, da se na notranji površini pojavlja zelo nizka temperatura. To smo potrdili tudi z izvedeno simulacijo, ko smo v programskem orodju Therm simulirali, do kakšnih temperatur dejansko pride v tem primeru. Spodnja slika prikazuje pričakovane temperature posameznih površin v konstrukcijskem sklopu. Kot lahko vidimo, prihaja do izrazito nizkih temperatur na površini notranjega dela, še posebej problematičen je vogal, kjer se temperatura približa 0 °C. To pa je odličen pogoj za kondenziranje vlažnega zraka na tej površini stene.

Prekinitev poteka toplotne izolacije - izvedba talne toplotne izolacije pod tlaki

Mogoče lahko vzrok iščemo v delnem nepoznavanju materialov in iskanju ovinkov pri bolj zahtevnih aplikacijah, kot je toplotna izolacija izven ovoja hidroizolacije.

Rešitev: neprekinjen zaščitni ovoj stavbe + zaščita hidroizolacije pod terenom

Odlična in dejansko precej preprosta rešitev je, da toplotno izolacijo z zunanje strani neprekinjeno nadaljujemo tudi pod terenom in pod temeljno ploščo. Pri tem je tudi zelo pomembno, da je sloj hidroizolacije pod terenom pravilno zaščiten. Ta ima zelo pomembno funkcijo pri stavbi, in sicer da zaščiti stavbo pred vdori vode in vlage – ena izmed osnovnih zahtev po Gradbenem zakonu (GZ). Če se hidroizolacija poškoduje ali v procesu gradnje (in sploh ne vemo) ali zaradi pomikov, ki jih povzročijo dodatne dinamične potresne sile, je sanacija zelo težka in neprijetna.

Tako rešitev imenujemo SEISMIC temeljna blazina. To je sistemska rešitev, ki je sestavljena iz večjih slojev, ampak deluje enotno in sinhrono s stavbo v primeru potresa. Sloji, ki si sledijo od zgoraj navzdol so: armirano-betonska plošča, FIBRANxps SEISMIC 400-L (sloj toplotne izolacije), FIBRANhydro SEISMIC T-1,8 sk/sk (sloj hidroizolacije), FIBRANhydro ANTI RADON 1,5 sk/sk (v primeru nevarnosti plina radona), FIBRANxps 400-L (sloj toplotne izolacije), podložni beton, utrjeno nasutje in teren.

Zelo pomembno je tudi, da izberemo rešitev in material, ki izpolnjujejo vse zahteve – visoka tlačna nosilnost, neobčutljivost na vodo/vlago in Evropska tehnična ocena (ETA), ki določi ustreznost proizvoda. Za pridobitev ETA dokazila mora proizvajalec izpolniti vrsto zahtev in testov za produkt, s strani pooblaščenega neodvisnega inštituta. FIBRAN je ETA pridobil s strani nemškega inštituta FIW.

Zopet si poglejmo enako simulacijo, le da tokrat položimo toplotno izolacijo na zunanjo stran sklopa. Kot lahko opazimo s spodnje slike, je porazdelitev temperatur v konstrukcijskem sklopu čisto drugačna. Nizke temperature so se, zaradi neprekinjene toplotne izolacije, premaknile proti zunanji točki in se na notranji površini gibljejo okoli 19 °C. Možnosti za nastanek kondezata tukaj ni.

Pravilna izvedba: neprekinjen potek toplotne izolacije po zunanji strani

To torej pomeni, da nas ni potrebno skrbeti, da bo imel investitor čez nekaj let težave z razvojem plesni in propadanjem materiala ob vznožju stene. Nasprotno, s pravilno izvedenim postopkom smo mu omogočili zdrav bivalni prostor, trajen in trajnosten objekt. Kar je pa tudi naš glavni cilj.