Vročinski stres pomemben dejavnik tveganja pri delu na prostem

Posebej izrazita je izpostavljenost v dejavnostih, kjer delo poteka na prostem, med njimi predvsem v gradbeništvu. Visoke temperature vplivajo na fizične zmogljivosti delavcev, povečujejo tveganje za zdravstvene zaplete ter zahtevajo prilagoditve organizacije delovnih procesov.
Gradbeništvo sodi med dejavnosti z največjo toplotno obremenitvijo. Poleg visokih zunanjih temperatur na delovne razmere vplivajo tudi segrete površine, kot so beton, asfalt, jeklene konstrukcije in strešne kritine, ki oddajajo dodatno toploto. Zaradi fizično zahtevnega dela, uporabe osebne varovalne opreme in neposredne izpostavljenosti sončnemu sevanju je dejanska toplotna obremenitev delavcev pogosto bistveno večja od temperature zraka, izmerjene na meteoroloških postajah.
Podnebne spremembe spreminjajo tudi področje varnosti in zdravja pri delu. Medtem ko je bila pozornost tradicionalno usmerjena predvsem v mehanska tveganja, kot so padci z višine, delo s stroji ali nevarnost električnega udara, postaja vročinski stres vse pomembnejši dejavnik tveganja, ki ga je treba sistematično vključevati v ocenjevanje tveganj in organizacijo delovnega procesa.

Zakonske obveznosti delodajalcev
Slovenska zakonodaja ne določa najvišje temperature, pri kateri bi bilo delo samodejno prepovedano. Delodajalcem pa nalaga dolžnost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. V zaprtih delovnih prostorih temperatura praviloma ne sme preseči 28 stopinj Celzija, razen pri delovnih procesih, kjer je višja temperatura sestavni del proizvodnje.
Pri delu na prostem zakonodaja določa drugačen pristop. Ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija morajo biti zaposlenim zagotovljeni najmanj petnajstminutni odmori na vsaki dve do tri ure dela ter brezplačni brezalkoholni napitki. Delodajalec mora v največji možni meri zagotoviti tudi zaščito pred neposrednim sončnim sevanjem in drugimi vremenskimi vplivi.

Vpliv visokih temperatur na organizem
Toplotna obremenitev ne vpliva zgolj na počutje zaposlenih, temveč povzroča fiziološke spremembe. Organizem se ohlaja predvsem z znojenjem in povečanim pretokom krvi skozi kožo, kar dodatno obremenjuje srčno-žilni sistem. Posledice se kažejo v zmanjšani telesni zmogljivosti, slabši koncentraciji, počasnejšem odzivnem času in slabši presoji, kar neposredno povečuje tveganje za nastanek delovnih nesreč.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu opozarja, da zaposleni pogosto sami ne prepoznajo zgodnjih znakov vročinskega stresa. Pomembno vlogo imajo zato sodelavci, ki lahko opazijo zmedenost, nestabilno hojo, izrazito utrujenost ali druge spremembe vedenja ter pravočasno ukrepajo.
Najresnejša posledica čezmerne toplotne obremenitve je vročinska kap, pri kateri organizem izgubi sposobnost uravnavanja telesne temperature. Telesna temperatura lahko preseže 40 stopinj, pojavijo se motnje zavesti, govora in orientacije, stanje pa zahteva takojšnjo medicinsko pomoč.
Pogostejša je vročinska izčrpanost, ki nastane zaradi izgube tekočine in elektrolitov ob intenzivnem znojenju. Značilni simptomi vključujejo glavobol, omotico, utrujenost, mišične krče, slabost in izrazito žejo. Brez pravočasnega ukrepanja se lahko stanje razvije v hujše zdravstvene zaplete.

Preventivni ukrepi
Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča redno uživanje tekočine, ne glede na občutek žeje. Najprimernejša je pitna voda, pri dolgotrajnejših fizičnih obremenitvah pa tudi napitki z elektroliti. Evropske smernice priporočajo, naj imajo delavci pitno vodo ves čas na voljo v neposredni bližini delovišča ter jo uživajo v rednih časovnih presledkih, približno vsakih 15 do 20 minut. Uživanje alkohola in večjih količin kofeinskih pijač ni priporočljivo, saj lahko prispeva k dehidraciji.
Poleg ustrezne hidracije je pomembna tudi organizacijska prilagoditev dela.

V praksi številna gradbena podjetja fizično najzahtevnejša opravila načrtujejo v zgodnjih jutranjih urah ali pozno popoldne, uvajajo pogostejše odmore ter zagotavljajo senčne površine, klimatizirane zabojnike za počitek in dodatne zaloge pitne vode.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu priporoča tudi prilagajanje delovnih normativov, rotacijo zaposlenih med posameznimi delovnimi mesti ter začasno prerazporeditev na manj fizično zahtevna opravila v obdobjih izrazite vročine.

Osebna varovalna oprema in aklimatizacija
Poseben izziv predstavlja uporaba osebne varovalne opreme. Čelade, zaščitna oblačila, varnostni jopiči, rokavice in zaščitna obutev so ključni za preprečevanje poškodb, hkrati pa zmanjšujejo odvajanje telesne toplote in otežujejo izhlapevanje znoja. Zaradi tega se toplotna obremenitev organizma dodatno poveča, kar zahteva ustrezno prilagoditev organizacije dela in pogostejše odmore.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi aklimatizaciji zaposlenih.

Organizem se na delo v vročem okolju prilagaja postopoma, proces pa lahko traja do dva tedna.

V tem obdobju je priporočljivo postopno povečevanje delovne obremenitve, zlasti pri novo zaposlenih in delavcih, ki se po daljši odsotnosti vračajo na delo.

Ranljive skupine zaposlenih
Povečano tveganje za zdravstvene zaplete predstavljajo starejši zaposleni, osebe s kroničnimi boleznimi, nosečnice ter manj izkušeni delavci. Pri teh skupinah je priporočljivo izvajati dodatne zaščitne ukrepe, pogosteje organizirati odmore in okrepljeno spremljati zdravstveno stanje.
Pomemben dejavnik predstavlja tudi kakovost regeneracije po končanem delu. Pri sezonskih in migrantskih delavcih, ki pogosto bivajo v slabše prezračenih nastanitvah brez učinkovitega hlajenja, je nočno ohlajanje organizma oteženo. Posledično se utrujenost kopiči iz dneva v dan, kar dodatno povečuje tveganje za poškodbe in zdravstvene zaplete.

Prilagajanje gradbeništva na podnebne spremembe
Gradbeni sektor spada med dejavnosti, ki jih podnebne spremembe neposredno zadevajo. Zaradi vse daljših poletij in pogostejših vročinskih valov postajajo ukrepi za obvladovanje toplotne obremenitve sestavni del organizacije dela.
Poleg organizacijskih ukrepov se v tujini vse pogosteje uvajajo tudi tehnološke rešitve, kot so sistemi za spremljanje toplotne obremenitve, prenosna tipala fizioloških parametrov in digitalna opozorila ob povečanem tveganju za vročinski stres. Takšni sistemi omogočajo pravočasno prilagajanje delovnega procesa in dodatno zmanjšujejo tveganje za zdravstvene zaplete.
Ocena tveganja mora zato vključevati tudi nevarnosti, povezane z visokimi temperaturami. Med ključne preventivne ukrepe spadajo senčenje delovišč, zagotavljanje zadostne količine pitne vode, prilagoditev delovnega časa, ustrezno usposabljanje zaposlenih ter izdelani postopki ukrepanja ob znakih vročinskega stresa.
Ključno vprašanje ni določitev enotne temperaturne meje za prekinitev dela, temveč zagotavljanje delovnih razmer, ki tudi ob visokih temperaturah omogočajo varno izvajanje delovnih nalog. Kadar zaščitni ukrepi niso zagotovljeni in obstaja neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, ima delavec v skladu z zakonodajo pravico odkloniti delo.
Visoke temperature torej postajajo pomemben dejavnik upravljanja varnosti in zdravja pri delu. Njihov vpliv presega področje delovnega okolja in odpira vprašanja organizacije delovnih procesov, prilagajanja gradbeništva podnebnim spremembam ter dolgoročne odpornosti gospodarstva na vse pogostejše ekstremne vremenske razmere.

Besedilo: Matija Janežič
Foto:depositphotos.com