Zakaj v Sloveniji temeljimo drugače kot v Nemčiji?

Velikokrat se med strokovnjaki poraja vprašanje, zakaj enostavno ne prevzamemo nemške regulative kot pa da odkrivamo »toplo vodo« v gradbeništvu.

Zakaj v Sloveniji temeljimo drugače kot v Nemčiji?

Včasih so dajali nasvet: česar ne najdeš v JUSu, poišči v DINu. Glede na to, da je bila Nemčija tehnološko precej bolj razvita, je bil to za gradbenika zelo kompetenten nasvet. Kaj pa danes? Tudi danes se še v veliki meri poslužujemo nemških standardov in regulativ, še posebej, če domačih ali evropskih ni, vendar se moramo zavedati, da standardi ne vsebujejo zahtev in omejitev in so zato potrebni nacionalni pravilniki.
Nemčija, pa tudi še nekatere druge države, premošča pomanjkljivosti v regulativi z dovoljenji za konkretno uporabo proizvodov v zahtevnih pogojih ali sklopih (Tehnično dovoljenje za vgradnjo).
Eno takšnih dovoljenj (nekdaj znanih pod nazivom Zulassung) je potrebno pri novodobnih temeljih, ki so se zaradi preprečevanja toplotnih izgub in kontinuiranega toplotnega ovoja prelevili v temeljno ploščo.
Razlika pri formiranju toplotno podizolirane temeljne plošče na nemškem ali avstrijskem in slovenskem prostoru nastane zaradi lokalnih vplivov na stavbo, kot so potresi ali pa močni vetrovi.
Nemčija potresov in protipotresne gradnje praktično ne pozna in se s tem problemom do sedaj (kljub močnim vetrovom) ni obremenjevala. Šele ko smo v Sloveniji opozorili na drugačno obnašanje stavbe in nevarnosti zdrsov oz. nepovratnih deformacij ob tako temeljenih stavbah na potresno ogroženih območjih, so tudi v Nemčiji pričeli s preverjanjem strižnih napetosti na posameznih ravninah pod temeljno ploščo.

Več v reviji Gradbenik