Gradbena megalomanija

Gradnja ogromnih objektov ni nič novega. Z megaliti vseh vrst se srečujemo že skozi vso človeško zgodovino. Primer takega objekta najdemo v Stonehengeu, Anglija, kjer so pred več kot 5.000 leti postavili kamnit spomenik, krog iz 4-metrskih oziroma 25-tonskih kamnitih blokov. Nekatere kamne so pripeljali ali privlekli (morda pozimi na saneh, saj ni dokazov o uporabi kolesa) celo iz 225 kilometrov oddaljenega kamnoloma. Nekateri menijo, da je bil Stonehenge natančna astronomska opazovalnica. Podobne strukture, dolmene, so postavljali po vsej Evropi, v Mediteranu, pa tudi ponekod v Afriki in Aziji. Samo v Koreji jih stoji 30.000, kar pomeni približno eno petino vseh dolmenov na svetu. V Brownshillu na Irskem ima »streha« enega od dolmenov maso kar 150 ton.
 V zadnjih letih se je po svetu pojavila cela vrsta predlogov izjemno velikih investicij v različne gigantske gradbene projekte. Med njimi so 170-kilometrsko mesto Neom v Saudski Arabiji, kilometrske ali celo višje stolpnice v sosednjih Emiratih in na Japonskem, največji jez sveta v gorah Tibeta, podmorski predor med Evropo in Afriko, most med Sicilijo in celino. Nekatere od teh so že pričeli graditi, za druge pripravljajo projektno dokumentacijo, tretje so zgolj drzne zamisli. Skupni imenovalci vseh teh zamisli so izjemno zahtevna umestitev in izvedba, visoka cena za dosego načrtovanih dobrodejnih učinkov na gospodarstvo, pogosto pa tudi veliki (negativni) vplivi na okolje.

Več v reviji Gradbenik november 2025