Gradnja pasivne hiše – 5. del: kakovost zunanjega ovoja

V dosedanjih prispevkih o gradnji montažne pasivne hiše, ki jo v Ljubljani gradi prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, smo predstavili projekt hiše, temeljenje, načrtovanje in izdelavo toplotnega ovoja stavbe ter montažo pasivne hiše.

Gradnja pasivne hiše – 5. del

V petem nadaljevanju o pišemo o lastnostih, ki jih mora imeti zunanji ovoj pasivne hiše.
Odločitev za gradnjo lastne hiše je življenjski projekt, ki terja veliko ključnih premislekov. Eden ključnih je tudi energijski razred bodoče hiše. Trenutno optimalna je odločitev za pasivno hišo. Za doseganje standarda pasivne hiše mora imeti stavba kvaliteten zunanji ovoj, ki je dobro toplotno izoliran, zrakotesen in brez toplotnih mostov. Za to pa je potrebno nekaj znanja in izkušenj.
Veliko slovenskih izvajalcev ima dovolj znanja za načrtovanje in izvedbo stavbe v standardu pasivna hiša. Pri odločitvi, katerega izbrati, je dobro najprej pregledati njihove reference. Mednje gotovo sodi certifikat, ki ga izdaja Passivhaus Institut dr. Wolfgang Feist iz Darmstadta (v nadaljevanju PHI).
PHI preverja kvaliteto posameznih komponent za vgradnjo v pasivno hišo (stenski in gradbeni elementi, okenski okvirji, vhodna vrata in zasteklitve, prezračevalne naprave, fasadni sistemi, steber – prečka, kompaktne naprave), izdaja tudi certifikat za ustrezno grajene pasivne hiše. Na slovenskem trgu je že precej komponent s Certifikatom PHI, večina ponudnikov je vključena tudi v Konzorcij pasivna hiša.
Posebno pozornost zahteva zrakotesna ravnina. To je ena od notranji plasti v ovoju stavbe, ki mora biti popolnoma sklenjena po celotnem obodu stavbe.

Več v tiskanih izdajah revije Gradbenik

Fotogalerija