Hundertwasserjeve hiše

Poznani dunajski arhitekt in urbanist Camillo Sitte (1843-1903) – konec 19. stoletja je izdelal predlog za urbanističen in arhitekturni razvoj mesta Ljubljane – je v znameniti in tudi v slovenščino prevedeni monografiji z naslovom »Umetnost graditve mest«, v kateri je predstavil na osnovi primerjalnih analiz spreminjanje urbanih in arhitekturnih sestavin skozi čas, zapisal: »Z začudenjem ugotavljamo, da se, v novejšem času, umetnostni vidik graditve mest ne sklada z zgodovino arhitekture in ostalimi likovnimi umetnostmi. Urbanizem gre trmasto svojo pot, ni mu v mar, kaj se dogaja ne levo ne desno. /…/ Umetnostna motivika sodobnih urbanistov je zastrašujoče revna. Premočrtni hišni gabariti, kockasti »hišni blok«, to je vse, kar lahko sodobni urbanizem pokaže v primerjavi s starimi mojstrovinami.« (Sitte, 1996, str. 59)
K revnosti in dolgočasnosti sodobnih mestnih ureditev veliko prispevajo tudi sodobne in po zadnjih merilih odličnosti zasnovane stavbe, ki se odlikujejo z enovito, gladko, obojno, sijočo in bleščečo zunanjostjo fasadnega ovoja.
Vse do konca devetnajstega stoletja so v različno velikih naseljih lepoto prostorov – domišljeno oblikovanih trgov in ulic – nadgradile tudi stavbe, natančneje likovno dovršena pročelja, z drugimi besedami čelne ali glavne fasade. Na njihovo občudovanja vredno izvirnost, enkratnost in umetniško vrednost so vplivale, po zamislih arhitekta v harmonično celoto zvezane stavne podrobnosti, ki so jih izdelali likovno izobraženi umetniki ali mojstri umetnostne obrti v številnih slikarskih, kiparskih, kamnoseških, ključavničarskih, pasarskih, zidarskih in drugih delavnicah.
 Med sodobnimi arhitekturni stvaritvami, ki s svojimi slikovito razgibanimi, pisanimi in ozelenjenimi pročelji pritegujejo in navdušujejo, so tudi stavbe, poznane kot Hundertwasserjeve.

Več v reviji Gradbenik maj 2023