Potresna ogroženost stavb v Sloveniji

Trenutna pozornost, ki je namenjena potresni varnosti vsakega posameznika in družbe kot celote, je posledica nedavnih potresov na Hrvaškem. To kaže na zelo čustveno dojemanje te problematike. Veliko uspešneje bi se s potresno nevarnostjo soočili, če bi jo sprejeli razumsko, vendar resno in zavzeto.
Čeprav se sliši enostavno, je to povezano z veliko odgovornostjo pri projektiranju in izvedbi gradbenih objektov, novogradenj in rekonstrukcij obstoječih. V prvi meri so za to potrebna temeljna in nova znanja s področja obnašanja objektov pri potresih, seveda pa tudi upoštevanje predpisov ter sledenje vsem raziskovalnim dosežkom in strokovnim priporočilom.
Po veljavnih predpisih je potrebno stavbam, ki se utrjujejo, zagotoviti enako potresno varnost kot je zahtevana za novogradnje. Ker se ob tovrstnih utrditvah izvajajo tudi funkcionalna prenova, zamenjave inštalacij, ukrepi za povečanje požarne zaščite, energijske učinkovitosti, zvočne zaščite in ukrepi za zagotovitev vseh ostalih zahtev, je strošek same utrditve sorazmerno nizek. Po nekaterih ocenah se giblje med četrtino in tretjino skupnega stroška prenove. Zato je zahteva iz prvega stavka smiselna.
 Zmanjšanja potresne ogroženosti zgrajenega okolja na sprejemljivo raven se moramo kot družba lotiti sistematično in postopno. Za potresno najbolj ranljive stavbe, katerih potresna odpornost je manjša od določenega nivoja (npr. tretjine sedaj zahtevane), bo potrebno poskrbeti prioritetno. S tem lahko preprečimo najhujše posledice potresa, na katerega moramo računati slej ali prej.

Več v reviji Gradbenik januar-februar 2021