Sodobni fasadni sistemi z opečnimi oblogami – več kot estetika

Z uporabo opečnih fasadnih oblog je mogoče doseči visoko funkcionalen zunanji ovoj, ki zagotavlja optimalno toplotno obnašanje skozi celotno leto, prispeva k zdravemu in prijaznemu notranjemu okolju ter zmanjšuje stroške vzdrževanja skozi celotno življenjsko dobo stavbe zahvaljujoč svoji dolgotrajnosti. Hkrati takšne rešitve ponujajo široko svobodo sodobnega arhitekturnega oblikovanja brez kompromisov med funkcionalnostjo in estetskim izrazom.

Vloga zunanjega ovoja stavbe
Zunanji ovoj stavbe (building skin, building shell) lahko razumemo kot »kožo« stavbe, saj predstavlja fizično pregrado med notranjim prostorom stavbe in zunanjim okoljem (slika 1). Preko elementov zunanjega ovoja poteka prenos toplote, vlage in infiltracija zraka, prav tako zagotavlja toplotno zaščito, trajnost konstrukcije in udobnost bivanja uporabnikov. Čeprav njegova osnovna funkcija skozi zgodovino ostaja nespremenjena, se materiali in sistemi iz katerih je izveden, razvijajo v skladu z vedno strožjimi zahtevami glede energetske učinkovitosti, zmanjšanja vplivov na okolje ter udobnosti bivanja. Glede na to, da je zunanji ovoj stavbe neposredno izpostavljen zunanjim vplivom in obremenitvam, ima kakovost izvedbe fasade pomemben vpliv na trajnost celotne stavbe. Poleg funkcionalnih zahtev ne smemo zanemariti niti estetske vrednosti zunanjega ovoja, saj ta tvori identiteto stavbe.

Slika 1: Interakcija elementov ovoja z zunanjim in notranjim okoljem
Vir: Holm, Künzel, Sedlbauer (2003)

Kontaktne in prezračevane fasade
Ko govorimo o fasadnih sistemih, ločimo kontaktne (lepljene, brez zračnega sloja) (slika 2) in prezračevane fasade (z vmesnim prostorom, v katerem zrak prosto kroži) (slika 3). Prisotnost zračnega sloja, v katerem kroži zrak, vpliva na prenos vlage, pa tudi toplote, skozi celoten zidni sistem in s tem na energetsko obnašanje ter trajnost same stavbe. S kroženjem zraka v zračnem sloju se vlaga lažje odvaja, toplotna izolacija in podlaga pa se hitreje sušita. Takšni sistemi so robustnejši glede neželenih prodorov vlage.
V primeru kontaktnih fasad z zaključno oblogo iz fasadnih slip opek le-te dodatno ščitijo toplotno izolacijo pred neposrednim vplivom dežja in sonca (zmanjšane toplotne obremenitve) v primerjavi s klasičnimi ETICS sistemi z zaključnim tankoslojnim ometom.

Slika 2: Detajl izvedbe kontaktne fasade z wienerberger fasadnimi slip opekami

Slika 3: Detajl izvedbe prezračevane fasade z wienerberger polnimi opekami

Dodatna prednost prezračevane fasade je njen pozitiven vpliv na energetsko bilanco stavbe. Poleti kroženje zraka zmanjšuje segrevanje toplotne izolacije in nosilnega zidu, kar lahko privede do zmanjšanih toplotnih dobitkov (pasivno hlajenje), pozimi pa prispeva k stabilnejšim temperaturnim razmeram znotraj plasti konstrukcije. Hkrati ločevanje zunanje obloge z zračnim slojem prekine kapilarno vpijanje vlage v poroznih materialih, s čimer se zmanjša prodor vlage v konstrukcijo in poveča njena trajnost. Na ta način toplotna izolacija ni neposredno izpostavljena vplivom iz zunanjega okolja.
Zunanja obloga fasade je neposredno izpostavljena zunanjim vplivom ter ščiti plast toplotne izolacije ali sam monolitni zid, s čimer prispeva k trajnosti celotnega zunanjega zidu iz Porotherm Profi ali IZO Profi opeke. V primeru izvedbe prezračevane fasade neposredno na monolitni zid iz IZO Profi opeke je za zagotavljanje zrakotesnosti ovoja treba najmanj zapreti fuge med opekami, kot priporočena rešitev pa se izpostavlja celoploščno glajenje oziroma armiranje, na primer z lepilom za armiranje.

wienerberger ponuja sistemske rešitve za izvedbo kontaktnih in prezračevanih fasad z opečnimi zunanjimi oblogami, kot so klinker fasadne opeke in inovativne fasadne obloge s strešniki. 

Opečni materiali – trajna in trajnostna rešitev
Glineni gradbeni materiali so naravni, ekološki in trajnostni gradbeni materiali. Klinker opeka se proizvaja iz naravne gline, ki se žge pri visokih temperaturah, pri čemer material postane gostejši, trdnejši in odpornejši na ogenj. Takšni izdelki so odporni na vplive iz okolja, kot so UV-sevanje, dež (vlaga), zmrzovanje ali atmosferska onesnaževanja, na primer kisli dež ipd.
Zahvaljujoč žganju gline pri temperaturah, višjih od 1000 °C, je pri opeki mogoče doseči zelo majhno poroznost in s tem tudi absorpcijo vode. Po vsebnosti aktivnih topnih soli so fasadne opeke uvrščene v razred S2 (najstrožji razred vsebnosti aktivnih topnih soli po EN 771-1), kar pomeni, da ima fasadna opeka izjemno nizke količine soli in je majhna možnost pojava belih madežev cvetenja, kristalizacije in poškodb zaradi vlage in zmrzovanja. Glinenih strešnikov in fasadnih oblog ni treba obdelovati s kemikalijami za dosego požarne zaščite, saj so uvrščeni med materiale razreda reakcije na ogenj A1. Poleg tega v primeru požara ne sproščajo strupenih plinov.
Poleg trajnostne in estetske vrednosti glineni izdelki predstavljajo tudi trajnostno rešitev zahvaljujoč možnosti recikliranja ter ponovne uporabe materiala po koncu življenjske dobe stavbe.

Fasadna opeka kot obloga
Wienerberger ponuja fasadno slip opeko, torej glinene ploščice (slip opeke), kot rešitev za lepljene kontaktne fasade, pa tudi polno opeko, s katero je mogoče izvesti prezračevano fasado. Naše fasadne obloge linij Terca, SanMarco in Guttau omogočajo trajno zaščito zunanjega ovoja stavbe z različnimi estetskimi možnostmi.
Fasadna slip opeka se lahko proizvaja z ekstruzijo ali z rezanjem iz polne opeke. V primeru ekstrudirane slip opeke ima izdelek lastno »Izjavo o lastnostih«. Če se slip opeka pridobiva z rezanjem iz polne opeke, se izvaja izključno mehansko zmanjševanje debeline brez spremembe sestave materiala, pri čemer opeka ohranja enake lastnosti kot polna opeka. Skladno s tem bistvene lastnosti, navedene v »Izjavi o lastnostih za polno opeko«, ostajajo nespremenjene in se uporabljajo tudi za slip opeko.

Kontaktna fasada s slip opeko
Pri kontaktni fasadi je toplotna izolacija prekrita z lepilom, fasadna slip opeka pa tvori zaključni sloj zunanjega ovoja stavbe. Takšen sistem omogoča toplotno, zvočno in požarno zaščito. Toplotna akumulacija zmanjšuje obremenitve toplotne izolacije ter prispeva k stabilnejšemu in ugodnejšemu notranjemu okolju. Poleg ugodnih mehanskih in toplotnih lastnosti ter raznolikosti barv in površinskih obdelav je s fasadnimi opekami mogoče ustvariti močno vizualno identiteto stavbe z različnimi tipi zidanja (vezi) (sliki 4 in 5).

Slika 4: Primeri oblikovanja pročelja stavbe z različnimi vezmi opeke

Slika 5: Gostilna Zorko; Wasserstrich Special kwartsgrijs slip opeka

Pri vgradnji fasadne slip opeke na monolitni zid iz Porotherm IZO Profi opeke (slika 7) je treba podlago očistiti in poravnati s tankim slojem podložne malte, ki hkrati služi kot dodatna hidroizolacijska zaščita zidovja. Na pripravljeno podlago (obdelan monolitni zid iz IZO Profi opeke ali toplotna izolacija v primeru ETICS sistema) se izvede sloj polimerno-cementnega lepila s stekleno mrežico za armiranje, preko katerega se z nazobčano gladilko nanaša lepilo za zunanje obloge. Lepilo se nanaša tudi na hrbtno stran očiščene slip opeke, nakar se opeka natančno postavi in vtisne v podlago s pomočjo zidarske vrvice za pravilen razpored in ravne linije. Po strditvi lepila se fuge očistijo in zapolnijo z maso za fugiranje. Zaradi higrotermalnih deformacij je treba predvideti horizontalne in vertikalne dilatacijske fuge širine do 10 mm, ki morajo biti trajno zatesnjene z elastičnim in vodoodpornim materialom, da se omogoči nemoteno raztezanje in dolgotrajna zaščita fasade. Opomba: v primeru ETICS sistema je treba toplotno izolacijo mehansko pritrditi v skladu s pravili stroke in priporočili proizvajalca toplotnoizolacijskih sistemov.

Slika 6: Izvedba fasadne slip opeke na monolitni zid iz IZO Profi opeke

Prezračevana fasada iz polne opeke
Pri izvedbi prezračevane fasade s polnimi opekami je treba izvesti zračni sloj najmanj 4 cm, z ventilacijskimi odprtinami na zgornji in spodnji strani, da se omogoči neprekinjen vstop in izstop zraka. Prezračevanje je treba zagotoviti tudi pri odprtinah, torej pri parapetih in prekladah.
Poleg klasičnih prezračevanih fasad je iz polne opeke mogoče izvesti tudi mrežo iz opeke kot rešitev, s katero se dosežejo estetske zahteve, pa tudi zahteve po svetlobi, senci in dobri cirkulaciji zraka. Zlaganje opeke je lahko enostavno, pri čemer odprtine od daleč spominjajo na mrežo, izvesti pa je mogoče tudi bolj zapletene vzorce, s katerimi se oblikuje prepoznaven arhitekturni izraz. Minimalni preklop opek mora znašati 40 mm (slike 7, 8, 9 in 10).

Sliki 7 in 8: Grajska pristava Ormož; mreža iz opeke

Sliki 9 in 10: Step Level House, Ljubljana; mreža iz opeke

Za zagotovitev stabilnosti in omogočanje prenosa obremenitev se izvede ojačitev s sidri in armaturnimi mrežicami v ležiščnih fugah zidovja. Poleg tega je mogoče izvesti kovinsko podkonstrukcijo ali vgraditi palice. V primeru vgradnje palic se uporabljajo luknjane opeke, skozi katerih odprtine poteka palica. 

Strešnik kot element prezračevane fasade
Kreativna uporaba strešnikov ni omejena samo na streho. Tradicionalen, brezčasen strešnik je lahko idealna rešitev za moderno gradnjo. Tako Tondach glineni strešniki (predvsem modela Bobrovec in Planoton) omogočata uporabo strešnikov kot fasadne obloge in dodaten način izvedbe prezračevanih fasad (primera referenc na slikah 12 in 13).
Pri takšnem sistemu se na zunanji zid namesti podkonstrukcija, ki jo sestavljajo kontra letve, s čimer se zagotovi neprekinjen prezračevani zračni sloj, ter nosilne letve, na katere se strešniki mehansko pritrdijo z vijaki (slika 11). Če se podkonstrukcija izvaja na armirani beton ali opeko brez integrirane toplotne izolacije, je treba minimizirati toplotne mostove na spojih podkonstrukcije in podlage.

Slika 11: Detajl izvedbe prezračevane fasade s strešniki (streha brez žleba) na monolitnem zidu iz IZO Profi opeke

Slika 12: Hiša Celovška, Ljubljana; Tondach Bobrovec

Slika 13: Gostišče Portal, Ljubljana; Tondach Bobrovec
(foto: Miran Kambič)

Kontaktne in prezračevane fasade z glinenimi oblogami predstavljajo dolgotrajne in tehnično stabilne rešitve za sodobno gradnjo. Zahvaljujoč svojim tehničnim lastnostim, odpornosti in estetski vrednosti fasadna polna in slip opeka ter glineni strešniki omogočajo izvedbo funkcionalnih in dolgotrajnih fasadnih sistemov s širokim razponom arhitekturnih možnosti.

Besedilo: dr. sc. Marina Bagarić, produktna menedžerka zidnih sistemov,
 Ana Jurić, asistentka produktnega menedžmenta