Viseči most med Italijo in Sicilijo

Stoletne sanje milijonov Italijanov se uresničujejo: načrtujejo, da bo viseči most čez Mesinski preliv (italijansko Stretto di Messina) leta 2032 povezal Sicilijo in Kalabrijo na jugu italijanskega polotoka.
S projektom načrtujejo premostitev morskega preliva v širini 3.300 metrov (skupna dolžina mosta bo 3.666 metrov), s čimer bo postal najdaljši viseči most na svetu. Most bo zagotovil nemoteno povezavo med celino in otokom in nadaljevanje evropske cestne povezave E45 in železniške osi sever-jug, oziroma Berlin–Palermo. Čez most bo potekala dvotirna železniška proga, štirje pasovi avtomobilske ceste ter po en servisni pas na vsaki strani mosta. Most bo lahko prevozilo 6.000 do 9.000 avtomobilov na uro in do 200 vlakov dnevno.
O gradnji mostne povezave med celino in Sicilijo so resneje razpravljali že v 19. stoletju. Zamisel o povezavi Sicilije s celino sega vsaj v leto 1840, ko je Ferdinand II. Burbonski (kralj Kraljevine dveh Sicilij na ozemlju današnje Sicilije in južne Italije) razpisal načrt za gradnjo mostu in naročil skupini arhitektov in inženirjev, da mu pripravijo zamisli za izvedbo. Zdi se, da je idejo opustil zaradi previsokih stroškov projekta, ki jih kraljeva blagajna ne bi mogla pokriti.
Predlogi so se nadaljevali tudi po združitvi kraljevine Italije leta 1861. V drugi polovici 20. stoletja je bilo več konkretnih predlogov. Leta 1968 so organizirali mednarodni natečaj. Prispelo je 143 projektov. Zmagovalni projekti so vključevali zelo raznolike rešitve: plavajoči predor (kasneje znan kot Arhimedov most), most s tremi razponi in poševnimi zategami, več visečih mostov z razponi od enega do petih, vključno z originalnim predlogom Sergia Musmecija z enim samim 3.000 metrskim razponom in 600 metrov visokimi stebri, podzemne predore in predore v podvodnem jezu. Takrat so se poenotili, da bi bila najboljša zamisel gradnja visečega mostu.
Po več poskusih v 1980-ih in 1990-ih letih so leta 2003 izdelali zadovoljiv projekt, ki ga je kot del evropskega prometnega koridorja Berlin-Palermo odobril tudi evropski parlament.
 Sredi aprila 2012 so bila v Villi San Giovanni zaključena prva pripravljalna dela. Gradnjo so spet ustavili marca 2013 po padcu Berlusconijeve vlade. Pozneje so načrte jemali iz predalov in jih znova potiskali na dno kupov dokumentov enako, kot so se vrstile in padale vlade in so se dogajale politične spremembe. Januarja 2023 je vlada Giorgie Meloni znova napovedala nadaljevanje projekta iz leta 2011 z določenimi posodobitvami.

Več v reviji Gradbenik oktober 2025