Železni cevni mostovi

Prva polovica 19. stoletja je čas iznajdbe in razvoja prvih komercialno uporabnih parnih lokomotiv. S to iznajdbo je seveda povezana tudi gradnja železniških prog, najprej v Walesu in Angliji. Odprtju prvih tovornih in pozneje potniških železnic je sledila hitra širitev železniškega omrežja po ozemlju Velike Britanije, pa tudi drugod po Evropi.
Med gradnjo prvih železniških nasipov so pričeli razmišljati tudi o bližnjicah v obliki tunelov in mostov. Predvsem gradnja slednjih je v časih pred izumom industrijskega načina proizvodnje jekla predstavljala poseben izziv. Parne bojlerje, lokomotive in vagone pa tudi vse druge večje konstrukcije so takrat izdelovali iz litega ali kovanega železa, ali celo, kot na primer tračnice, iz lesa, ojačenega z železnimi trakovi.
Leta 1825 so v angleški grofiji Durham na železniški progi družbe Stockton & Darlington Railway z vlakom iz Stephensonove proizvodnje prepeljali prvih 550 potnikov. Na enem od odcepov te železnice so leta 1823 zgradili Gaunless Bridge, prvi železniški most izdelan iz litega in kovanega železa dolžine 20 metrov
Dvajset let zatem so sklenili zgraditi železniški most čez reko Menai na zahodu Walesa. Načrte zanj je izdelal Robert Stephenson (1803-1859), sin izumitelja parne lokomotive. Skupaj z matematikom Eatonom Hodgkinsonom in z inženirjem z izkušnjami na področju obdelave železa Williamom Fairbairnom narisal železniški most čez izliv reke Conwy v morje ob severni obali Walesa. Most je imel za tiste čase (za današnje pojme pa še toliko bolj) zelo nenavadno konstrukcijo.
 Stephenson je namreč predlagal izdelavo samonosnega kovinskega dvocevnega tunela, ki bi ga razpeli med nosilna stebra.

Več v reviji Gradbenik december 2023