Obnovljivi viri energije - najcenejša je tista energija, ki je ne potrebujemo

Evropski zeleni dogovor (European Green Deal), strateški dokument Evropske unije, ki predvideva prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, predvideva postopno opuščanje fosilnih goriv in jedrske energije ter zamenjavo z obnovljivimi viri energije (OVE).
Načrt je ambiciozen, všečen, ima visoko politično podporo, toda pri trenutni rabi energije, surovin in stanju tehnike je želeni zeleni prehod zelo, zelo omejeno uresničljiv.
V medijih se stalno omenja nove tehnologije izrabe obnovljivih virov, ki pa so, realno, vse stare tehnologije, z malenkost izboljšanim izkoristkom pretvorbe. Za izvedbo zelenega prehoda potrebujemo nove tehnologije, ki temeljijo na novih, do sedaj še nepoznanih fizikalnih principih.
Druga evropska hipokrizija glede zelenega prehoda pa je masna in energijska odvisnost od neevropskih držav in uvozom energije in dobrin iz njih. V Evropi se na račun drugih držav »deklariramo« za okoljsko napredne!
Rast rabe energije na globalnem nivoju se v zadnjem obdobju še pospešuje - od leta 1975 do 2025 smo porabili toliko energije, kot vse prejšnje generacije skupaj!
Prehod na obnovljive vire bo pri tej porabi energije in surovin še kar nekaj časa velik izziv človeštva. Najučinkovitejša strategija in najenostavnejša metoda je zmanjševanje porabe energije na izvoru, torej pri porabnikih. Energijska učinkovitost v stavbah je eno najpomembnejših orodij za zmanjšanje porabe energije ter s tem tudi emisij, stroškov in vplivov na okolje. Največji vpliv na zmanjšanje potreb po ogrevanju in hlajenju ima toplotnoizolativni ovoj stavbe.
 Optimalna energijsko učinkovita stavba je pasivna hiša, njena ključna prednost pa je, da večje kot so vremenske spremembe, bolj se izrazijo prednosti njene stabilnosti, toplotne neodvisnosti ter minimalne poletne energetske obremenitve.

Več v reviji Gradbenik november 2025