Bivanje na morju ali med oblaki

Spisek uporabnikovih želja se je obenem z razvojem tehnologije gradbenih materialov in avtomatizacijo sistemov, vgrajenih v zgradbe, že dolgo tega pričel daljšati. Pogosto tudi z zelo nenavadnimi in celo bizarnimi zahtevami. Nenavadnim željam naročnikov so v koraku sledili arhitekti. S svojimi zamislimi že dolgo sodelujejo v tekmi za najbolj domiselno, prijetno in praktično, ali pa za najbolj nenavadno, pogosto že kar bizarno ali celo (za nekatere) grdo zgradbo.
Med nami je mnogo ljudi, ki se bojijo višine in si ne morejo predstavljati, da bi živeli kaj višje od trdnih tal. Drugi naravnost uživajo ob misli, da se bodo zvečer pogreznili v posteljo nekje več sto metrov v zraku in zjutraj skozi okno spalnice občudovali osupljivo panoramo, ob kakršni lahko uživajo le še letalski potniki ali hribolazci.
Spet tretji za nič na svetu ne bi zamenjali življenja ob reki, jezeru, morju, nasploh tik ob vodi ali blizu nje. Če odmislimo morjeplovce in tiste, ki so že pred stoletji živeli v sobicah hiš, vgrajenih v mostne konstrukcije, se je prava priložnost tovrstnega življenja ponudila šele z iznajdbo trpežnih in močnih gradbenih materialov.
V mestih je bivanje v pritličnem atriju skozi zgodovino postalo redka in dragocena dobrina. Mesta so namreč že kmalu postala stične točke, kamor je prebivalstvo drlo zaradi obetov po boljšem življenju, pogosto tudi bolj varnem in cenejšem kot zunaj mestnih obzidij. Že v starem Rimu so gradili večnadstropne stanovanjske bloke.
Kvadratni meter komunalno urejenega gradbenega zemljišča v mestnih središčih je do danes postala dragocenost, ki si je ne more privoščiti vsakdo. Investitorji v želji po nižanju stroškov gradnje ali pa v hlastanju po dobičku skušajo postaviti čim višje zgradbe ali zgraditi čim bolj na gosto postavljena blokovska naselja.
 Urbanisti, arhitekti, okoljevarstveniki in investitorji iščejo skupen jezik tudi na bolj nenavadne, bizarne načine. V Amagerju (København, Danska) so sežigalnico komunalnih odpadkov združili s projektom površin za rekreacijo. 

Več v reviji Gradbenik julij-avgust 2023