
Prenova podnebnega observatorija na Kredarici
20.06.2025 Na Kredarici bodo do konca prihodnega leta izvedli rekonstrukcijo in prizidavo k vremenskemu observatoriju.
Mnoge, še do včeraj obljudene lesene stavbe, propadajo pred našimi očmi.
Priporočila o premišljeni uporabi obnovljivih naravnih virov, posebej tistih, ki dokazano ugodno vplivajo tudi na človekovo počutje in zdravje, so prava pot bodočega okolju prijaznega razvoja. Med njimi je tudi les, ki je v gradbeništvu postavljen na prvo mesto. Posebej njegovo uporabo priporočajo v gozdnatih deželah, v katerih je bil les pred stopnjevanjem uporabe novih materialov izvorno gradivo.
Predelava lesa, obnovljivega vira, v gradbene elemente ne vpliva na onesnaževanje zraka, za njihovo vzdrževanje in uničenje je potrebno malo energije, ker je pri roki, kratke pa so tudi transportne poti. Če je pravilno obdelan in domišljeno vgrajen, je izjemno trajen gradbeni material. V strokovnih delih lahko preberemo, da je življenjska doba macesna, ki je ves čas pod streho, okrog 1800 let, jelke in smreke do 900 let in hrasta do 800 let. In še zadnja odlika, moč ga reciklirati – ponovno uporabiti. Zaradi naštetih tehničnih lastnosti lesenega gradiva je z njim zvezano tudi udejanjanje naravne gradnje, naravne arhitekture.
Čeprav so odlike lesa splošno poznane , pa arhitektura, ki obvladuje raznolike slovenske kulturne gradnje, govori drugače.
V naseljih, ki se vedno bolj raztegujejo po prostoru in neodgovorno požirajo kmetijska zemljišča, v večjih naseljih pa mnoge zelene površine, vrtove in parke, prevladujejo globalno oblikovane, za bivanje ene družine prevelike, neracionalne arhitekture. Izdelane so iz okolje obremenjujočih gradiv (beton, železobeton, jeklo, steklo, sintetične smole, barve, laki), so zaradi nedomišljenih podrobnosti zahtevne za vzdrževanje in potratne za vzpostavljanje pravilne in za bivanje primerne klime v notranjosti.
Še kot zanimivost: Charles-Édouard Jeanneret-Gris (bolj poznan pod psevdonimom Le Corbusier), najvplivnejši arhitekt moderne, ki je pri oblikovanju arhitektur prisegal na uporabo sodobnih gradiv, zlasti armiranega betona, je leta 1951 zase zgradil majhno počitniško hišo ob francoski obali. Uporabil je les, hiša je povezana z naravo, okolju prijazna, prijetna, zdrava, skratka – naravna.
Več v reviji Gradbenik julij-avgust 2025