
Les, lesena arhitektura – naravne hiše
21.07.2025 Mnoge, še do včeraj obljudene lesene stavbe, propadajo pred našimi očmi.
Primitivna zložena kamnita gradnja, ki izvira še iz megalitskih časov, je postala »hit« turistične ponudbe Apulije.
Kamnite stavbe iz neobdelanega (ali delno obdelanega) kamna brez vezave (suhozid) najdemo v vseh delih Evrope. Preprost človek si je za svoje vsakodnevno delo in bivanje zgradil skromna zatočišča. Da je lahko pasel drobnico, je moral najprej očistiti zemljišče odvečnega kamna. Tega je zložil v ogrado, s katero je sprva razmejil svoje zemljišče od sosedovega. Zemljišče je z ogrado razdelil na več delov ali pa ga zavaroval pred vremenskimi vplivi.
Kamnitega gradbenega materiala, ki predstavlja enega od najstarejših in najbolj trajnih gradbenih materialov, je bilo v naravi dovolj. Sčasoma so se v nakopičenih ogradah pojavile line in niše, nadkrite pa so predstavljale prve zametke objektov, ki so postali temelji vernakularni (ljudski) arhitekturi, namenjeni človeku in njegovim vsakdanjim dejavnostim.
Eden od značilnih primerov kamnite suhozidnate arhitekture v Istri so »kažuni«. Kažun je majhna kamnita koča, običajno okrogle oblike, s kupolasto streho, brez oken, z le eno vhodno odprtino. Kažuni, običajno zgrajeni na pašnih zemljiščih, so namenjeni spravljanju orodja, zatočišču pred soncem ali slabim vremenom, staji za živali, itd. Značilni so za Istro, pojavljajo pa se vzdolž celotne jadranske obale (z imeni komarde, bunje, cemeri, hiške) ter tudi v drugih sredozemskih državah.
Podobna kamnita zatočišča najdemo še na slovenskem Krasu (»kutja«), Malti (»girna«), severni Italiji oz. južni Švici (»nevere, giazzere«), v Provansi (»les bories«), če omenimo samo nekatera.
Eden najbolj čudovitih in slavnih članov družine suhozidanih kamnitih zatočišč je »truli« (it. »trullo«), izjemno lep primerek suhozidnate vernakularne arhitekture. Truliji so razpršeni po vsej Apuliji, pokrajini v južni Italiji. Na podeželju zunaj mesta so služili kot zidanice, v mestih pa še dandanes več trulijev skupaj služi kot bivanjska stavba. Truliji so zaščitni znak apulijske pokrajine, saj skupki podolgovatih belih stožčastih streh učinkujejo v kraški pokrajini izjemno dekorativno in kontrastno.
V preteklih letih so mnoge obnovili, tudi s pomočjo nepovratna sredstva EU. V Apuliji so nekateri gradbinci specializirani izključno za novogradnje in obnove trulijev.
Več v reviji Gradbenik september 2025
Besedilo in fotografije: Helena Kovač
Fotografije poteka obnove: arhiv družine Immacolata